V samem PISu se evidentiranje porabe običajno dela na 3 načine:
•Ob razpisu delovnega naloga se izpiše materialni list s potrebnimi količinami potrebnih sestavnih delov in na podlagi tega dokumenta se naredi izdaja s skladišča. Delavec vzame potrebne materiale in jih porabi.
•Predajnica se kreira ob predaji izdelkov. Program izračuna potrebne količine sestavnih delov iz narejenih količin in uporabniku ponudi izdelavo izdajnice. Ta samo izbere skladišča/lokacije/sarže in razknjiži količine.
•Izdajnica se kreira ob zaključku delovnega naloga, ko uporabnik prešteje preostanek sestavnih delov in razknjiži »manjkajoče« količine.
Vsak od teh treh načinov ima svoje pomanjkljivosti, zato je v TouchPoentaži na voljo še četrti način. V šifrantu artiklov se lahko pri polizdelkih in materialih označi, da je potrebna ročna izdaja na delovni nalog. To pomeni, da ne bo delovala avtomatična izdelava izdajnice na podlagi narejenih količin in razpisa materiala, ampak bo nekdo moral ročno vpisati točno porabo tega materiala/polizdelka.
Seveda je najbolj logično, da to naredi takoj, ko je ta sestavni del porabil in za to je idealna TouchPoentaža. Kot se vidi na sliki, je funkcija identična ostalim pri evidenci dela, zopet se delavec prijavi s šifro ali kartico, program prikaže spisek identov prijavljenih operacij in ko delavec izbere enega, dobi spodaj spisek sestavnih delov, ki jim je potrebno ročno vpisati porabo.
Tako sedaj izbere artikel in vpiše količino, program pa sam kreira izdajnico materiala. Seveda je potrebno v šifrantu delovnih mest vpisati šifro skladišča/lokacije, s katerega se bo ta artikel razknjižil.
Če je v PISu vključeno avtomatično razknjiževanje po FIFO metodi, bo program sam poiskal prvo saržo na zalogi. Pomembno je vedeti, da si podjetje lahko za ta način označi samo del artiklov, preostanek pa še vedno razknjižuje z avtomatiko po normativih na podlagi predajnice.