Modul Planiranje proizvodnje je namenjen lažjemu planiranju prodaje/proizvodnje/prodaje. Program omogoča planiranje po tednih, mesecih, dnevih ali raznih kombinacijah (načini planiranja so podrobno razloženi v nadaljevanju).
Primer procesa planiranja proizvodnje po tednih:
-Pri planiranju po tednih, program za vsak artikel (material/polizdelek/izdelek) pokaže, kakšna je zaloga na začetku tedna, koliko bo prodano, koliko narejeno, koliko porabljeno in za konec, kakšna bo zaloga konec tedna. Na ta način si lahko vse tri službe (prodaja, nabava in proizvodnja) pogledajo, kje so kakšni manjki. Več, ko je podatkov definiranih v PIS-u, lažje se odločate, kaj in kdaj bomo delali.
-Izhodišče vsega so podatki prodaje ali minimalne zaloge. Prodaja mora povedati, katere izdelke potrebujejo po tednih ali vsaj po mesecih, oz. kakšna naj bo minimalna zaloga izdelkov vedno na zalogi. Proizvodnja z nabavo lahko definira, kakšna minimalna količina materiala je potrebna vedno na zalogi, kakšne so naročilne količine in dobavni roki. Pri polproizvodih se prav tako lahko določijo minimalne zaloge in optimalne izdelavne količine.
-Na podlagi teh podatkov si proizvodnja planira izdelavo polizdelkov, ki jih potrebujejo pri zadnji fazi sestavljanja izdelkov.
-Na podlagi potreb sestavnih delov za te polizdelke proizvodnja dobi potrebe za "četrtizdelke" in zato si planira količine tudi za njih.
-Na koncu dobijo podatke o potrebnih materialih po tednih ! Nabava na podlagi tega naredi naročila dobaviteljem in jih prav tako vpiše v PIS.
-Sedaj imamo v planu vse potrebne podatke. Če dobavitelj ne more dobaviti določenega materiala v roku, ki ga potrebujemo, se to vidi v planu in proizvodnja si mora spremeniti svoj plan, da določene polizdelke dela kasneje, ko material pride na zalogo. Zaradi tega se lahko premakne tudi izdelava končnih izdelkov in prodaja bo pravočasno dobila podatek, da mora kupca obvestiti, da bo dobava zamujala.
Kateri pogoji (podatki) morajo biti izpolnjeni (definirani) za učinkovito planiranje proizvodnje ?
1.Najprej morajo biti pravilno definirani normativi, skupaj s pravilno definiranimi sestavnicami in tehnološkimi postopki
2.Pri materialih (v šifrantu artiklov) je potrebno vpisati dobavni rok in minimalno ter maximalno količino. Tako lahko vsak nabavnik vidi, da je ta material treba naročiti in tudi kakšna naj bo maximalna količina, ki jo je treba naročiti
3.Če želimo imeti plane ločene po oddelkih (montaža/livarna/strojna obdelava) in želimo pomoč računalnika pri planiranju, moramo v šifrantu artiklom določiti, na kateri tip plana se vnaša artikel
4.Če je plan zaključen, ga planiranje NE upošteva
5.Za planiranje proizvodnje se upošteva delovni koledar, v kolikor le ta ni definiran, se šteje da je 24/7 (v seznamu planov proizvodnje pritisnemo funkcijo F4 – Delovni koledar podjetja)
6.Odpremo nov plan proizvodnje (tedenski, mesečni plan) ter na njem izberemo obdobje planiranja
7.Izberemo način planiranja (meni Vnosi – Planiranje proizvodnje). Na voljo imamo sledeče načine planiranja:
•Planiranje po mesecih M+12 (program predlaga plan za vsak mesec, 12 mesecev)
•Planiranje po tednih T+12 (program predlaga plan za vsak teden, 12 tednov), začetni datum je tekoči datum
•Planiranje po dnevih D+12 (program predlaga plan za vsak dan, 12 dni), začetni datum je tekoči datum
•Planiranje T+4 & M+8 (program predlaga plan za vsak teden in sicer za 4 tedne, nato nadaljuje z mesečnim planom – 8 mesecev), začetni datum je tekoči datum
•Planiranje T+8 & M+4 (program predlaga plan za vsak teden in sicer 8 tednov, nato nadaljuje z mesečnim planom – 4 mesece), začetni datum je tekoči datum
•Planiranje D+7 & T+3 & M+2 (program predlaga plan za vsak dan, prvih sedem dni, nato nadaljuje s tedenskim planom - 3 tedne, nato še z mesečnim planom - 2 meseca), začetni datum je tekoči datum
•Planiranje 4T+12
•Planiranje po meri (izbor poljubnega obdobja planiranja)
Glede na izbrani način planiranja se kreirajo planski listi.
Ob potrditvi (z F2 ali OK) načina planiranja se vam odpre naslednje okno.